Tamburaško pleme: Vabilo na proslavo ob 20-letnici obstoja KD Karla Štreklja

ponedeljek, 15. januar 2007

Vabilo na proslavo ob 20-letnici obstoja KD Karla Štreklja

Vsi člani KD Karla Štreklja vse vikende v Štanjelu pridno vadimo za naš nastop ob častitljivi obletnici obstoja društva. Nastop bo v Kulturnem domu v Sežani, 8. februarja, kjer se bomo člani Tamburaškega plemena predstavili tudi samostojno z nekaj domačimi in tujimi pesmimi. Vljudno vabljeni!

4 komentarji:

GantarT pravi ...: Pozdravljam inter-aktivnost tamburašev - čakam, da se bo podobno postavilo tudi za celotno društvo! Kdo to zna???

Pričakujem, da bodo objavljena tudi poročila/revizije/kritike nastopov in kakšni foto utrinki, in ...

Ja, res lepo se razvija ...

Veliko sreče,

vaš Tomaž; Petek, 2 februar 2007 8:15
GantarT pravi ...: Ja, izgleda, da sem prehitro hvalil - od 1. februarja ni na strani še nič novega - niti na moj post ni še nihče odgovoril ...

Kako pa, da v opisu Tamburaškega plemena piše, da vas je 7, naštetih pa je 8 imen???? Tolko boste pa ja znali preštet - ne bit površni!!; Ponedeljek, 12 februar 2007 14:22
luka pravi ...: wej. ja 8 nas je, ker se vedno stejemo Ivano za clana. in stvar se sele razvija. u kratkm lohk pricakujes slike in komentarje od koncerta 8. februarja. in tako naprej...
luka; Torek, 13 februar 2007 21:35
Ivana pravi ...: no, da se oglasim se izgubljena clanica
sem slisala, da so bili ljudje nad koncertom izredno navduseni in kar sem videla slik - sicer le nekaj malega - bi vas lahko tudi sama vse pohvalila. cakam sicer se kaksne konkretnejse posnetke, da bom lazje delala reklamo za nas, vendar kar pocasi, ker vidim, da imate veliko dela.
lep pozdrav vsem
ivana; Sobota, 17 februar 2007 1:43

Objavite komentar

Tamburaško pleme

Tamburaštvo pri nas je bilo zelo razvito že v času pred prvo svetovno vojno, kar pričajo mnogi viri. Hrabroslav Vogrič, skladatelj in zborovodja, je v letih 1900/01 izdajal tamburaško revijo Slavljanska lira, v kateri je objavljal svoje skladbe. To nam dokazuje, da se je tamburanje v Sloveniji začelo razvijati že pred Hrvati. Pohvalimo se lahko tudi, da smo za novo mašo od Stanka Premrla v Podnanosu imeli svoj velik tamburaški orkester, ki je takrat deloval pod vodstvom Milutina Farkaša, po katerem se danes imenuje star način igranja na tamburice.Zato je prav, da tudi v današnjem času ohranjamo tradicijo tamburanja, ki je že od začetka kulturno združevala Slovence. Tamburaška skupina se je v okviru KD Karla Štreklja oblikovala februarja 2006, ko smo pričeli instrumentalno spremljati folklorno skupino pri plesih iz različnih delov Slovenije. Ker pa nam igranje plesnih pesmi za potrebe folklornega društva ni bilo dovolj, smo se odločili da pripravimo tudi nekaj, s čimer bi se samostojno predstavili. Naše strune tako zvenijo ne le v ljudskih skladbah ampak tudi v tamburaških skladbah in priredbah popularnih melodij. Skupina šteje 7 članov, ki udarjajo po strunah bisernice – najmanjše in z najvišjim bisernim glasom, njej sorodne kontrašice; prvih in drugih bračev, ki so kot violine v orkestru; nežno spremljavo ustvarjata čelović in večji čelo; za ritem pa vedno poskrbita bugarija in berda. Člani igrajo tudi druge instrumente in so glasbeno aktivni tudi drugje, povezuje pa jih ljubezen do glasbe, vztrajnost in vedno novi izzivi ter spoznanja na področju folklorne glasbe. Skupino strokovno in umetniško vodi mlada glasbenica Neža Žgur.

O tamburicah

Tamburica sodi v skupino brenkal. Sorodna je ruski balalajki, ukrajinski banduri, italijanski mandolini in drugim podobnim glasbilom skupnega porekla, ki izvirajo iz perzijskega glasbila s strunami, dolgim vratom in hruškastim trupom, starim okrog 4000 let. Oblikovanje tamburice se je pričelo že pri raznih narodih na bližnjem vzhodu, nato so jo ob osvajanjih prenašali na tla južne Evrope: Arabci v Italijo in Španijo, Turki preko Kavkaza in Črnega morja v Rusijo in Ukrajino ter nato v 14. in 15. stoletju na Balkan. Beseda tamburica ima svoje poreklo v Perziji in v slovenščini pomeni struna. V preteklosti je tamburica veljala kot solističen instrument, zato so jo imenovali tudi samica (na Hrvaškem se uporablja še danes), nato pa se je uveljavila kot skupinski instrument. V zgodovinskem razvoju instrumentalne glasbe južnoslovanskih ljudstev je tamburaška glasba imela pomembno vlogo, ker se je kot del ljudske glasbe dvignila nad ostale ter postala samostojna in značilna s svojstveno orkestralno zasedbo in literaturo. (vir.: Dragutin Križanič, prof., Simona Pirc, prof.: ŠOLA ZA TAMBURICE)

O KD Karla Štreklja

Kulturno društvo Karla Štreklja je v letu 2006 praznovalo 20 letnico neprekinjenega delovanja. V okviru društva je dejavnih več vsebinsko različnih skupin: folklorna, pevska, instrumentalna, skupina za izrazni ples in taburaška skupina. Posebno pozornost društvo namenja zbiranju in zapisovanju manj znanih ljudskih pesmi, ki jih je tudi izdalo v treh zvezkkih pesmarice Tam v starodavnih časih. Društvo s svojo dejavnostjo ohranja in razvija ne le domačo, kraško, pač pa tudi celotno slovensko kulturno dediščino, ljudske pesmi in plese, pripovedništvo in noše, s čimer na kulturen način ohranja in oživlja spomin na znamenitega rojaka Karla Štreklja, ki je za ohranitev pripovednega izročila in ljudskih pesmi storil veliko.

Tamburaško pleme

ponedeljek, 15. januar 2007

Vabilo na proslavo ob 20-letnici obstoja KD Karla Štreklja

4 komentarji: